fbpx

Skakalno koleno: Vzroki, simptomatika, zdravljenje in preventivni ukrepi

Uvod

Skakalno koleno, znano tudi kot patelarna tendinopatija, je preobremenitvena poškodba kolenskega sklepa, ki pogosto prizadene športnike, a tudi posameznike z zahtevnimi fizičnimi poklici. Gre za poškodbo, ki lahko resno vpliva na športno kariero in delovno produktivnost, zato je pomembno razumevanje vzrokov, simptomatike, možnosti zdravljenja in preventivnih ukrepov.

Vzroki skakalnega kolena

Patelarna tendinopatija nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev, ki presegajo sposobnost regeneracije tetive. Športi, ki vključujejo skoke, hitre spremembe smeri in intenzivne obremenitve kolena, kot so odbojka, košarka, atletika, nogomet in tenis, so še posebej tvegani. Pojavnost skakalnega kolena v teh športih dosega do 40%. Prav tako se poškodba pogosto pojavlja pri fizično zahtevnih poklicih, kjer je koleno izpostavljeno ponavljajočim se obremenitvam.

Simptomatika

Glavni simptomi skakalnega kolena vključujejo bolečino na sprednji strani kolena v subpatelarnem predelu (tik pod pogačico). Bolečina je pogosto izzvana s palpacijo, obremenitvijo, neposrednim pritiskom na koleno (kot je klečanje) ali udarci v koleno. Bolniki poročajo o močnejši bolečini od nekaj ur do nekaj dni po obremenitvi kolena, medtem ko se bolečina med samo aktivnostjo lahko zmanjša. V naprednejših fazah je značilen padec aktivacije mišice kvadriceps in slabša izometrična aktivacija v primerjavi z zdravim kolenom. Skakalno koleno ima tri faze:
  • 1. Reaktivna faza: Zgodnja faza, kjer je bolečina prisotna predvsem med in po aktivnosti.
  • 2. Faza vnetja: Faza, kjer se pojavi vnetje tetive.
  • 3. Faza strukturne degeneracije tetive: Napredna faza, kjer pride do degenerativnih sprememb v tetivi.

    Značilna je močna bolečinska simptomatika že pri osnovnih gibih, kot so hoja, usedanje in vstajanje, izguba polne ekstenzije kolena in otekanje sklepa ob preobremenitvi.

    Zdravljenje s fizioterapevtskimi tehnikami

    Zdravljenje skakalnega kolena je odvisno od faze tendinopatije. V vseh treh fazah pa je osnovno sredstvo zdravljenja prilagojena specialna vadba, s katero progresivno okrepimo tetivo in asimetrične mišične skupine. Program zdravljenja vključuje:
  • Ekscentrične vaje: Vaje, pri katerih mišica podaljšuje svojo dolžino med obremenitvijo. Te vaje so ključne za obnovo in krepitev tetive.
  • Progresivne obremenitve: Postopno povečanje intenzivnosti vaj, kar omogoča tetivi prilagoditev na večje obremenitve.
  • Fizioterapevtske tehnike: Uporaba laserja ali TECAR terapije, ki delujeta protivnetno in protibolečinsko, pomirjata vnetje in zmanjšujeta bolečino.
  • Modifikacija aktivnosti: Prilagoditev ali začasno prekinitev aktivnosti, ki povzročajo bolečino, je pomembna za preprečevanje nadaljnje poškodbe.

    Le 10% pacientov v tretji fazi skakalnega kolena je primernih za kirurško zdravljenje.

    Preventivni ukrepi

    Preprečevanje skakalnega kolena vključuje več pristopov:

    Pravilna tehnika: Učenje pravilne tehnike izvajanja vaj in športnih aktivnosti za zmanjšanje obremenitev na koleno.

    Redna vadba za krepitev mišic: Krepitev mišic kvadricepsa, zadnjih stegenskih mišic in mišic okoli kolena za boljšo stabilnost sklepa.

    Raztezanje in fleksibilnost: Redno raztezanje mišic za ohranjanje fleksibilnosti in preprečevanje togosti.

    Postopno povečevanje obremenitev: Postopno povečevanje intenzivnosti in trajanja vadbe, da se tetiva prilagodi na večje obremenitve.

    Ustrezna obutev: Nošenje ustrezne športne obutve, ki nudi dobro oporo in blaženje udarcev.

    Zaključek

    Skakalno koleno je pogosta poškodba med športniki in fizično aktivnimi posamezniki, ki lahko resno vpliva na njihovo kariero in produktivnost. Razumevanje vzrokov, simptomov in ustreznih fizioterapevtskih tehnik za zdravljenje ter preventivni ukrepi so ključni za učinkovito obvladovanje te poškodbe. S pravilnim pristopom lahko zmanjšamo tveganje za nastanek skakalnega kolena in zagotovimo hitrejše okrevanje ter vrnitev k aktivnostim brez bolečin.

    Viri

    Cook, J. L., & Purdam, C. R. (2009). Is tendon pathology a continuum? A pathology model to explain the clinical presentation of load-induced tendinopathy. British Journal of Sports Medicine, 43(6), 409-416.

    Malliaras, P., Barton, C. J., Reeves, N. D., & Langberg, H. (2013). Achilles and patellar tendinopathy loading programmes. Sports Medicine, 43(4), 267-286.

    Malliaras, P., Barton, C. J., Reeves, N. D., & Langberg, H. (2013). Achilles and patellar tendinopathy loading programmes. Sports Medicine, 43(4), 267-286.

    Scott, A., Huisman, E., & Khan, K. M. (2013). Conservative treatment of chronic tendinopathy. British Journal of Sports Medicine, 47(14), 965-971.

    Lorenz, D. S., & Reiman, M. P. (2011). The role and implementation of eccentric training in athletic rehabilitation: tendinopathy, hamstring strains, and ACL reconstruction. International Journal of Sports Physical Therapy, 6(1), 27-44.
  • Scroll to Top