RELIVE CENTER ZDRAVJA IN ŠPORTA
Gleženj in stopalo
Gleženj in stopalo sta ključna dela spodnje okončine človeškega telesa, ki nam omogočata hojo, tek, skakanje in izvajanje različnih gibov. Gleženj je sestavljen iz golenice, mečnice in petnice ter je odgovoren za nosilnost teže telesa in gibanje. Gleženj je obdan s kitami, vezmi in mišicami, ki skupaj stabilizirajo sklep ter zagotavljajo moč in prožnost.
Ruptura ahilove tetive
Ruptura ahilove tetive je poškodba, ki prizadene zadnji del spodnjega dela noge.
Če se vam strga ahilova tetiva, boste morda slišali pok, ki mu bo sledila takojšnja ostra bolečina v zadnjem delu gležnja in spodnjem delu noge, kar bo verjetno vplivalo na vašo sposobnost hoje. Če se tetiva raztrga popolnoma je potreben kirurški poseg, če se le delno pa ta ni potreben.
Po poškodbi Ahilove tetive je zaznati bolečino in oteklino blizu pete, nezmožnost upogibanja stopala navzdol, nezmožnost stati na prstih na poškodovani nogi, vidna votlina 2-5 cm nad peto in občutek tiščanja v mečnih mišicah.
Raztrganje Ahilove tetive povzroči nenadna povečana sila, kot so naprimer povečanje intenzivnosti športne udeležbe, zlasti v športih, ki vključujejo skoke, padec z višine, korak v luknjo,…
Funkcionalna diagnostika stanja mišičevja noge in ahilove tetive je po imobilizaciji noge izjemno pomembna in sicer vam svetujemo manualni pregled, meritve telesne sestave, metodo tenziomiografije za diagnostiko mišičevja, teste moči in sklepne mobilizacije ter ravnotežja.
Zdravljenje ahilove tetive je lahko konzervativno (natrganina) ali kirurško (popolna raztrganina).
Plantarni fascitis
Plantarni fasciitis je vnetje tetive stopalnega loka in se izraža, kot bolečina na stopalu oz. v predelu pete. Gre za preobremenitveno poškodbo, ki predstavlja najpogostejši vzrok za bolečine pri odraslih v predelu pete. Občutimo jo, kot bolečino na notranjem delu pete, lahko pa se širi tudi naprej po stopalu v smeri narastišča fascije.
Bolečina je ponavadi največja zjutraj, vendar se s slabšanjem stanja začne povečevati tudi med vsakodnevnimi aktivnostmi. Prizadene lahko eno ali oba stopala hkrati.
Dejavniki, ki lahko povzročijo vnetje so: napačna obutev, povečana telesna teža, slaba gibljivost, dolgotrajna stoja, trda podlaga in visok stopalni lok.
Zdravljenje plantarnega fasciitisa je konzervativno in vključuje prilagojen vadbeni program z ustreznimi podpornimi tehnologijami, kot so ultrazvok, laser, tecar, kineziotaping, ortopedska obutev ali ortopedski vložek.
Zlom, izpah in zvin gležnja
Zlom gležnja je težka poškodba, ki zahteva oskrbo v bolnišnici. Gre za popolno ali delno prekinitev kostnega ali hrustančnega tkiva. Ob zlomu gre zaznati bolečino, oteklino, deformacijo uda, oteženo ali nemogočo gibljivost in škrtanje.
Izpah je resna poškodba skočnega sklepa, kjer se vezi tako močno raztegnejo, da sklepa ne morejo zadržati v svoji anatomski legi. V tem primeru pride do navzven vidne deformacije skočnega sklepa. Takšen sklep je potrebno bodisi mehansko, bodisi operativno spraviti v naravni položaj.
Zvin gležnja je zagotovo ena najpogostejših mišično- skeletnih poškodb. Pri zvinu gležnja se zaradi nenadnega upogiba gležnja navznoter poškodujejo vezi na njegovi zunanji strani. Zvini zaradi nenadnih upogibov gležnja navzven so redkejši. Navadno jih spremlja močna bolečina, ki se lahko pojavi takoj ali šele čez nekaj časa, njena jakost pa ni vedno merilo obsega poškodbe.
Če v gležnju poka, je verjetno pretrgana vez. Pri zvinu se pojavi tudi oteklina. Če je otekanje hitro, gre lahko za hujšo poškodbo. Zaradi zvina gleženj težko premikamo, pri opiranju nanj imamo občutek nestabilnosti. Če bolečina in nestabilnost gležnja ne mineta kmalu, je verjetno prišlo do hujše poškodbe, ne le do zvina, zato je potreben pregled pri zdravniku.
Pri hujših zvinih, zlomih in izpahih je potrebna fizioterapija, ki jo začnemo po poškodbi. Predhodno je potrebno opraviti ultrazvočno diagnostiko ali magnetno resonanco. Pomembno je, da gležnja ne obremenjujemo preveč. Kasneje sledijo vaje, s katerimi povečamo stabilnost sklepa. Nato postopoma preidemo na vaje, s katerimi učvrstimo sklep.
Sindrom nestabilnega gležnja
Poškodbe skočnega sklepa sodijo med najpogostejše vsakodnevne in športne poškodbe. Večinoma gre za prizadetost lateralnih ligamentarnih struktur. Poročajo, da 20% do 40% poškodb gležnja vodi v nestabilnost, ki je v 13% vzrok za razvoj obrabe sklepa.
Zvine gležnja v akutni fazi zdravimo konzervativno. Včasih zaceljeni ligamenti ne obdržijo želene napetosti in sklep postane nestabilen. Študije na športnikih dokazujejo, da s primernim proprioceptivnim treningom lahko funkcionalno stabiliziramo mehansko nestabilen sklep . V osnovi velja, da pri začetni kronični nestabilnosti gležnja sprva pričnemo s ciljano fizikalno rehabilitacijo. Kadar po 6 mesecih fizioterapije ni napredka, se svetuje operativno zdravljenje.
Trn v peti
Trn v peti je razširjen izraz za kostni izrastek ali osteofit, ki nastane na petnici v smeri proti stopalnemu loku in je lahko koničast ali kljunast in v dolžino meri tudi več, kot 1 cm.
V 10-63% trn v peti ne povzroča nobenih težav in posamezniki, ki ga imajo zanj sploh ne vedo, temveč ga odkrijejo naključno. Trn v peti sam ne povzroča bolečine. Bolečina je odvisna od oblike, velikosti in je posledica pritiska na živce in vnetje okolnega tkiva.
Trn v peti lahko povzroča bolečino najhujšo zjutraj, okorelost in mravljince. Značilna je poststatična diskinezija, kar pomeni, da po fizični neaktivnosti oz. počitku prvih nekaj korakov peta vedno boli.
Zdravljenje je konzervativno z namenom lajšanja bolečine in umirjanja vnetja. Ko se odpravi vnetje okolnega tkiva je lahko izboljšanje trajno, kljub temu, da trn ostane.
Ruptura ahilove tetive
Ruptura ahilove tetive je poškodba, ki prizadene zadnji del spodnjega dela noge.
Če se vam strga ahilova tetiva, boste morda slišali pok, ki mu bo sledila takojšnja ostra bolečina v zadnjem delu gležnja in spodnjem delu noge, kar bo verjetno vplivalo na vašo sposobnost hoje. Če se tetiva raztrga popolnoma je potreben kirurški poseg, če se le delno pa ta ni potreben.
Po poškodbi Ahilove tetive je zaznati bolečino in oteklino blizu pete, nezmožnost upogibanja stopala navzdol, nezmožnost stati na prstih na poškodovani nogi, vidna votlina 2-5 cm nad peto in občutek tiščanja v mečnih mišicah.
Raztrganje Ahilove tetive povzroči nenadna povečana sila, kot so naprimer povečanje intenzivnosti športne udeležbe, zlasti v športih, ki vključujejo skoke, padec z višine, korak v luknjo,…
Funkcionalna diagnostika stanja mišičevja noge in ahilove tetive je po imobilizaciji noge izjemno pomembna in sicer vam svetujemo manualni pregled, meritve telesne sestave, metodo tenziomiografije za diagnostiko mišičevja, teste moči in sklepne mobilizacije ter ravnotežja.
Zdravljenje ahilove tetive je lahko konzervativno (natrganina) ali kirurško (popolna raztrganina).
Plantarni fascitis
Plantarni fasciitis je vnetje tetive stopalnega loka in se izraža, kot bolečina na stopalu oz. v predelu pete. Gre za preobremenitveno poškodbo, ki predstavlja najpogostejši vzrok za bolečine pri odraslih v predelu pete. Občutimo jo, kot bolečino na notranjem delu pete, lahko pa se širi tudi naprej po stopalu v smeri narastišča fascije.
Bolečina je ponavadi največja zjutraj, vendar se s slabšanjem stanja začne povečevati tudi med vsakodnevnimi aktivnostmi. Prizadene lahko eno ali oba stopala hkrati. Dejavniki, ki lahko povzročijo vnetje so: napačna obutev, povečana telesna teža, slaba gibljivost, dolgotrajna stoja, trda podlaga in visok stopalni lok.
Zdravljenje plantarnega fasciitisa je konzervativno in vključuje prilagojen vadbeni program z ustreznimi podpornimi tehnologijami, kot so ultrazvok, laser, tecar, kineziotaping, ortopedska obutev ali ortopedski vložek.
Zlom, izpah in zvin gležnja
Zlom gležnja je težka poškodba, ki zahteva oskrbo v bolnišnici. Gre za popolno ali delno prekinitev kostnega ali hrustančnega tkiva. Ob zlomu gre zaznati bolečino, oteklino, deformacijo uda, oteženo ali nemogočo gibljivost in škrtanje.
Izpah je resna poškodba skočnega sklepa, kjer se vezi tako močno raztegnejo, da sklepa ne morejo zadržati v svoji anatomski legi. V tem primeru pride do navzven vidne deformacije skočnega sklepa. Takšen sklep je potrebno bodisi mehansko, bodisi operativno spraviti v naravni položaj.
Zvin gležnja je zagotovo ena najpogostejših mišično- skeletnih poškodb. Pri zvinu gležnja se zaradi nenadnega upogiba gležnja navznoter poškodujejo vezi na njegovi zunanji strani. Zvini zaradi nenadnih upogibov gležnja navzven so redkejši. Navadno jih spremlja močna bolečina, ki se lahko pojavi takoj ali šele čez nekaj časa, njena jakost pa ni vedno merilo obsega poškodbe.
Če v gležnju poka, je verjetno pretrgana vez. Pri zvinu se pojavi tudi oteklina. Če je otekanje hitro, gre lahko za hujšo poškodbo. Zaradi zvina gleženj težko premikamo, pri opiranju nanj imamo občutek nestabilnosti. Če bolečina in nestabilnost gležnja ne mineta kmalu, je verjetno prišlo do hujše poškodbe, ne le do zvina, zato je potreben pregled pri zdravniku.
Pri hujših zvinih, zlomih in izpahih je potrebna fizioterapija, ki jo začnemo po poškodbi. Predhodno je potrebno opraviti ultrazvočno diagnostiko ali magnetno resonanco. Pomembno je, da gležnja ne obremenjujemo preveč. Kasneje sledijo vaje, s katerimi povečamo stabilnost sklepa. Nato postopoma preidemo na vaje, s katerimi učvrstimo sklep.
Sindrom nestabilnega gležnja
Poškodbe skočnega sklepa sodijo med najpogostejše vsakodnevne in športne poškodbe. Večinoma gre za prizadetost lateralnih ligamentarnih struktur. Poročajo, da 20% do 40% poškodb gležnja vodi v nestabilnost, ki je v 13% vzrok za razvoj obrabe sklepa.
Zvine gležnja v akutni fazi zdravimo konzervativno. Včasih zaceljeni ligamenti ne obdržijo želene napetosti in sklep postane nestabilen. Študije na športnikih dokazujejo, da s primernim proprioceptivnim treningom lahko funkcionalno stabiliziramo mehansko nestabilen sklep . V osnovi velja, da pri začetni kronični nestabilnosti gležnja sprva pričnemo s ciljano fizikalno rehabilitacijo. Kadar po 6 mesecih fizioterapije ni napredka, se svetuje operativno zdravljenje.
Trn v peti
Trn v peti je razširjen izraz za kostni izrastek ali osteofit, ki nastane na petnici v smeri proti stopalnemu loku in je lahko koničast ali kljunast in v dolžino meri tudi več, kot 1 cm.
V 10-63% trn v peti ne povzroča nobenih težav in posamezniki, ki ga imajo zanj sploh ne vedo, temveč ga odkrijejo naključno. Trn v peti sam ne povzroča bolečine. Bolečina je odvisna od oblike, velikosti in je posledica pritiska na živce in vnetje okolnega tkiva.
Trn v peti lahko povzroča bolečino najhujšo zjutraj, okorelost in mravljince. Značilna je poststatična diskinezija, kar pomeni, da po fizični neaktivnosti oz. počitku prvih nekaj korakov peta vedno boli.
Zdravljenje je konzervativno z namenom lajšanja bolečine in umirjanja vnetja. Ko se odpravi vnetje okolnega tkiva je lahko izboljšanje trajno, kljub temu, da trn ostane.
STOPITE V STIK
Naročite se na terapijo
Naša ekipa je tukaj za vas! Skupaj bomo poiskali
najboljšo rešitev za vaše zdravje in dobro počutje.
Imate vprašanje ali pa bi se radi naročili?
Izpolnite spodnji obrazec in eden izmed članov
naše ekipe vas bo kmalu kontaktiral.