RELIVE CENTER ZDRAVJA IN ŠPORTA
Koleno
Koleno zaradi svoje zgradbe predstavlja enega najpogosteje poškodovanih sklepov v človeškem telesu. Kolenski sklep spominja po delovanju na tečaj (tečajast sklep) in ima funkcijo podaljšati ali skrajšati spodnjo okončino. Bolečine v kolenu so pogosta težava, ki prizadene tako otroke kot odrasle in je največkrat posledica poškodbe ali degenerativnih sprememb.
Nestabilnost in izpah pogačice
Nestabilnost pogačice se pojavi ob poškodbi, ko pride pri iztegnjenem kolenu do zunanje rotacije stopala. Oseba podzavestno napne štiriglavo stegensko mišico, kar povzroči izpah pogačice navzven.
Vzrok je lahko tudi direkten udarec v predel pogačice.
Ob prisotnosti splošne ohlapnosti vezi in anatomskih nepravilnosti v predelu pogačice se pojavljajo kronični izpahi. Poznamo še habitualne izpahe, ko se pogačica izpahne brez jasne poškodbe in ti so običajno neboleči.
Značilni simptomi so bolečina ob krčenje kolena nad 30 stopinj in neprijeten občutek nestabilnosti pogačice.
Zdravljenje je večinoma konzervativno. To vključuje usmerjene vaje za krepitev sprednje stegenske mišice in prehodno prilagoditev športnih aktivnosti.
Če konzervativno zdravljenje ni uspešno, pride v poštev kirurška rekonstrukcija medialne patelofemoralne vezi.
Poškodba sprednje križne vezi
Do poškodbe sprednje križne vezi pride najpogosteje pri športih, kot so kontaktni športi in smučanje. Velike rotacijske sile delujejo na kolenski sklep v smislu nenadne ustavitve oziroma spremembe smeri gibanja ob doskoku ali direktnem udarcu. Ob poškodbi se zasliši značilen pok, koleno postane boleče, otečeno in lahko se pojavi občutek nestabilnosti.
Glavni simptom je občutek nestabilnosti.
Natančen pregled specialista in slikovna diagnostika, ki zajema RTG in MR, potrdijo diagnozo.
Pri manj aktivnih pacientih oz. športnikih, ki se ne ukvarjajo z visoko rizičnimi športi ter pri starejših pacientih, ki imajo tudi druga spremljajoča obolenja, se pogosto odločimo za konzervativno zdravljenje. S fizikalno terapijo, ki zajema individualno kinezioterapijo, manualno terapijo ter protibolečinska obsevanja kot so laser, TECAR in ultrazvok, umirimo bolečino poškodovanega sklepa. Pacienta naučimo pravilnega izvajanja vaj za krepitev obkolenskih mišičnih skupin in mu priporočimo primerne športne aktivnosti v času rehabilitacije.
Poškodba meniskusa
Poškodba meniskusa je najpogostejši razlog za operativni poseg na kolenu. Do poškodbe lahko pride zaradi akutnih poškodb pri športu ali degenerativnih procesov v kolenskem sklepu. Poškodba meniskusa lahko pride sočasno s poškodbo sprednje križne vezi in nestabilnostjo kolena.
Ločimo notranji (medialni) meniskus in zunanji (lateralni) meniskus. Pogostejše so poškodbe notranjega meniskusa. Poškodba meniskusa je odvisna od območja v katerem nastane in sicer jih delimo na:
-belo
-rdečo-belo
-rdeče
Rdeče območje je območje, ki je prekrvavljeno in se hitreje celi.
Simptomi poškodbe meniskusa so bolečina v kolenu na strani prizadetega meniskusa, boleči preskoki, oteklina, občutek nestabilnosti in omejena gibljivost.
Diagnostika poškodb meniskusa se lahko opravi z anamnezo in fizičnim pregledom, rentgenskim posnetkom, magnetno resonanco ali ultrazvokom, pri čemer je najbolj natančen MRI.
Poškodbe meniskusa so večinoma operativno zdravljene in sicer gre za minimalno invazivno artroskopsko operacijo, kar pomeni pooperativno manj bolečin in hitrejšo rehabilitacijo.
Rehabilitacija je celostno, torej pacientu izvedemo protibolečinsko terapijo in ga naučimo pravilnega izvajanja vaj za pridobivanje gibljivosti in mišične moči.
Tekaško koleno
Tekaško koleno ali iliotibialni sindrom velja za eno najpogostejših tekaških poškodb in nastane, kot posledica trenja med distalnim delom iliotibialnega trakta in lateralnega izrastka stegnenice. Trenje je največje pri kotih v kolenu med 20 in 30 stopinj, ko iliotibialni trakt potuje čez lateralni kondil stegnenice. Problem se pri tekačih pojavi zaradi prej opisanega kota, saj je takšen tudi običajen kot v kolenu pri stiku stopala s podlago v tekaškem koraku.
Pogost je pri tekačih, kolesarjih, dvigovalcih uteži in fitneserjih, ki ne skrbijo za zadostno gibljivost primikalk in moč odmikalk kolka.
Tekaško koleno prepoznamo, kot bolečino na zunanji strani kolena na področju lateralnega epikondila stegnenice. Predel je na dotik boleč. Bolečina se poveča v stoječem položaju, ko koleno iztegnemo do kota 30 stopinj.
Diagnostika tekaškega kolena običajno vključuje anamnezo in fizični pregled, rentgenski posnetek, MRI, ultrazvok ter funkcionalne teste, ki omogočajo zdravniku ugotovitev vzroka težave in predpisovanje primernih ukrepov zdravljenja.
V prvih fazah zdravljenja svetujemo počitek in hlajenje z ledom. Če se stanje ne umiri je potrebno sestaviti ustrezen program za pacienta, ki vključuje pravilno izvajanje vaj za moč in raztezanje ter manualno terapijo.
Fizioterapevt prvo naredi temeljito analizo spodnjega uda in ledvene hrbtenice, upošteva odnose mehkih tkiv, položaj sklepov in posledično kompenzacije. V nadaljnji obravnavi z uporabo različnih tehnik sprosti določene prenapete ali skrajšane mišične skupine in pomaga pri izboljšanju položaja stopala, rotacije golenice in stegnenice, položaja kolen, kolka.
Za uspešno zdravljenje je izrednega pomena prilagojen program z vajami usmerjenimi v aktivacijo in krepitev moči štiriglave stegenske mišice, mišic kolka in stabilizatorjev medenice.
Patelofemoralni bolečinski sindrom
Patelofemoralni bolečinski sindrom je skupek znakov in simptomov, ki so posledica porušene mehanike pogačice oz. spremenjene biomehanike spodnjega uda. Gre za bolečino, ki se pojavi na spodnjemu delu kolena, nad in okoli pogačice in lahko izvira iz različnih struktur.
Bolečina se ponavadi pojavi med gibanjem ob večjih obremenitvah, kadar je koleno skrčeno za več, kot 30 stopinj, pri kolesarjenju, med tekom in vstajanjem iz sedečega položaja. Če bolnik ne odpravi biomehanskih vzrokov, ki povzročajo bolečino se stanje zna ponoviti. Potrebno je poskrbeti za vzpostavitev ravnovesja sil v predelu patelofemoralnega sklepa.
Diagnostika patelofemoralnega sindroma obsega anamnezo, fizični pregled, rentgenski posnetek, MRI, ultrazvok, funkcionalne teste in lahko tudi artroskopijo ali MR artrografijo, da zdravnik lahko ugotovi vzrok bolečine in predpiše ustrezno zdravljenje.
V akutni fazi za lajšanje bolečin pomagajo hlajenje, počitek in protivnetni analgetiki.
Artroza kolena
Artroza je zdravstveno stanje pri katerem se obrabi naravno oblazinjenje med sklepi, torej hrustanec. Ko pride do tega stanja se zgodi, da kosti sklepov drgnejo ena ob drugo z manj absorpcijskimi učinki hrustanca.
Artrozo kolena povzročajo starost, prekomerna telesna teža, spol (ženske starejše od 55 let), ponavljajoče poškodbe, šport in ostale bolezni (artritis, motnje metabolizma, presežek rastnega hormona).
Ljudje pri tem stanju zaznavajo bolečino ob aktivnostih, otekline, občutek toplote v sklepu, togost kolena in zmanjšano mobilnost, torej težje vstajanje iz stola, avta, uporabo stopnic.
Diagnostika artroze kolenskega sklepa običajno obsega anamnezo, fizični pregled, rentgenski posnetek, MRI, ultrazvok in funkcionalne teste, najbolj informativni pa je običajno MRI, ki zdravniku pomaga ugotoviti vzrok artroze.
Za lajšanje znakov artroze lahko ljudje veliko naredijo sami. Veliko podporo pa nudi tudi fizioterapija, kjer fizioterapevti naučijo pravilno krepitev določenih mišic in povečanje fleksibilnosti kolenskega sklepa.
Skakalno koleno
Skakalno koleno oziroma paterlarna tendinopatija je stanje, ki se velikokrat pomeša s patelofemoralnim sindromom. Gre za pojav bolečine okoli pogačice in pod njo ter večinoma nastane zaradi preobremenitve. Pod preobremenitev je mišljeno na obremenitve večje od tistih na katere je telo navajeno.
Pri skakalnem kolenu se bolečina pri večji aktivnosti povečuje, je lokalna in se ne širi v druge dele telesa. Največkrat se pojavi v športih, ki vključujejo veliko poskokov (košarka, rokomet, atletika, tenis, smučanje). Če se stanje ne zdravi se lahko razvije v kronično, torej je zdravljenje tukaj zelo pomembno.
Poškodbo diagnosticiramo z ultrazvočno diagnostiko in MR, funkcionalnost mišičevja pa lahko ocenimo s pomočjo tenziomiografije TMG.
Pri tem stanju je potrebno takoj pričeti z ustreznimi terapevtskimi tehnikami (tecar, laser, ročna obdelava mehkega tkiva, fascije in tetiv) in izvajanjem progresivnega programa vadbe, ki je odvisen od resnosti stanja in nivoja športne aktivnosti.
Zvin kolena
Zvin kolena je stanje, ki nastane pri delovanju sile preko fiziološke vzdržljivosti vezi, pri čemer še ni prišlo do prekinitve tkiva.
Ob poškodbi pride do takojšnje akutne bolečine, ki se pojavi na notranji ali zunanji strani sklepa (poškodba stranskih vezi) ali v notranjosti kolena (poškodba križnih vezi) in do otekline.
Ob pojavu poškodbe si pacienti lahko takoj pomagajo s hlajenjem, povijanjem in mirovanjem. Potreben pa je tudi takojšen obisk fizioterapevta, ki rehabilitacijski program in protibolečinsko terapijo prilagodi specifiki poškodbe.
Redko se uporabljajo tudi steroidne injekcije in operativno zdravljenje pri naprednih oblikah burzitisa. Če te težave ne zdravimo, pa lahko privede še do kalcinacij mehkih tkiv.
Nestabilnost in izpah pogačice
Nestabilnost pogačice se pojavi ob poškodbi, ko pride pri iztegnjenem kolenu do zunanje rotacije stopala. Oseba podzavestno napne štiriglavo stegensko mišico, kar povzroči izpah pogačice navzven. Vzrok je lahko tudi direkten udarec v predel pogačice.
Ob prisotnosti splošne ohlapnosti vezi in anatomskih nepravilnosti v predelu pogačice se pojavljajo kronični izpahi. Poznamo še habitualne izpahe, ko se pogačica izpahne brez jasne poškodbe in ti so običajno neboleči. Značilni simptomi so bolečina ob krčenje kolena nad 30 stopinj in neprijeten občutek nestabilnosti pogačice.
Zdravljenje je večinoma konzervativno. To vključuje usmerjene vaje za krepitev sprednje stegenske mišice in prehodno prilagoditev športnih aktivnosti. Če konzervativno zdravljenje ni uspešno, pride v poštev kirurška rekonstrukcija medialne patelofemoralne vezi.
Poškodba sprednje križne vezi
Do poškodbe sprednje križne vezi pride najpogosteje pri športih, kot so kontaktni športi in smučanje. Velike rotacijske sile delujejo na kolenski sklep v smislu nenadne ustavitve oziroma spremembe smeri gibanja ob doskoku ali direktnem udarcu. Ob poškodbi se zasliši značilen pok, koleno postane boleče, otečeno in lahko se pojavi občutek nestabilnosti.
Glavni simptom je občutek nestabilnosti.
Natančen pregled specialista in slikovna diagnostika, ki zajema RTG in MR, potrdijo diagnozo.
Pri manj aktivnih pacientih oz. športnikih, ki se ne ukvarjajo z visoko rizičnimi športi ter pri starejših pacientih, ki imajo tudi druga spremljajoča obolenja, se pogosto odločimo za konzervativno zdravljenje. S fizikalno terapijo, ki zajema individualno kinezioterapijo, manualno terapijo ter protibolečinska obsevanja kot so laser, TECAR in ultrazvok, umirimo bolečino poškodovanega sklepa. Pacienta naučimo pravilnega izvajanja vaj za krepitev obkolenskih mišičnih skupin in mu priporočimo primerne športne aktivnosti v času rehabilitacije.
V primeru, da se konzervativno zdravljenje ne obnese pri zmanjšanju bolečine, se opravi operativni poseg, da odstranijo napake, ki motijo upogib in notranjo rotacijo kolka ali rešijo drug poškodovan del struktur.
Poškodba meniskusa
Poškodba meniskusa je najpogostejši razlog za operativni poseg na kolenu. Do poškodbe lahko pride zaradi akutnih poškodb pri športu ali degenerativnih procesov v kolenskem sklepu. Poškodba meniskusa lahko pride sočasno s poškodbo sprednje križne vezi in nestabilnostjo kolena.
Ločimo notranji (medialni) meniskus in zunanji (lateralni) meniskus. Pogostejše so poškodbe notranjega meniskusa. Poškodba meniskusa je odvisna od območja v katerem nastane in sicer jih delimo na:
-belo
-rdečo-belo
-rdeče
Rdeče območje je območje, ki je prekrvavljeno in se hitreje celi.
Simptomi poškodbe meniskusa so bolečina v kolenu na strani prizadetega meniskusa, boleči preskoki, oteklina, občutek nestabilnosti in omejena gibljivost.
Diagnostika poškodb meniskusa se lahko opravi z anamnezo in fizičnim pregledom, rentgenskim posnetkom, magnetno resonanco ali ultrazvokom, pri čemer je najbolj natančen MRI.
Poškodbe meniskusa so večinoma operativno zdravljene in sicer gre za minimalno invazivno artroskopsko operacijo, kar pomeni pooperativno manj bolečin in hitrejšo rehabilitacijo. Rehabilitacija je celostno, torej pacientu izvedemo protibolečinsko terapijo in ga naučimo pravilnega izvajanja vaj za pridobivanje gibljivosti in mišične moči.
Tekaško koleno
Tekaško koleno ali iliotibialni sindrom velja za eno najpogostejših tekaških poškodb in nastane, kot posledica trenja med distalnim delom iliotibialnega trakta in lateralnega izrastka stegnenice. Trenje je največje pri kotih v kolenu med 20 in 30 stopinj, ko iliotibialni trakt potuje čez lateralni kondil stegnenice. Problem se pri tekačih pojavi zaradi prej opisanega kota, saj je takšen tudi običajen kot v kolenu pri stiku stopala s podlago v tekaškem koraku.
Tekaško koleno prepoznamo, kot bolečino na zunanji strani kolena na področju lateralnega epikondila stegnenice. Predel je na dotik boleč. Bolečina se poveča v stoječem položaju, ko koleno iztegnemo do kota 30 stopinj.
Diagnostika tekaškega kolena običajno vključuje anamnezo in fizični pregled, rentgenski posnetek, MRI, ultrazvok ter funkcionalne teste, ki omogočajo zdravniku ugotovitev vzroka težave in predpisovanje primernih ukrepov zdravljenja.
V prvih fazah zdravljenja svetujemo počitek in hlajenje z ledom. Če se stanje ne umiri je potrebno sestaviti ustrezen program za pacienta, ki vključuje pravilno izvajanje vaj za moč in raztezanje ter manualno terapijo.
Fizioterapevt prvo naredi temeljito analizo spodnjega uda in ledvene hrbtenice, upošteva odnose mehkih tkiv, položaj sklepov in posledično kompenzacije. V nadaljnji obravnavi z uporabo različnih tehnik sprosti določene prenapete ali skrajšane mišične skupine in pomaga pri izboljšanju položaja stopala, rotacije golenice in stegnenice, položaja kolen, kolka.
Za uspešno zdravljenje je izrednega pomena prilagojen program z vajami usmerjenimi v aktivacijo in krepitev moči štiriglave stegenske mišice, mišic kolka in stabilizatorjev medenice.
Patelofemoralni bolečinski sindrom
Patelofemoralni bolečinski sindrom je skupek znakov in simptomov, ki so posledica porušene mehanike pogačice oz. spremenjene biomehanike spodnjega uda. Gre za bolečino, ki se pojavi na spodnjemu delu kolena, nad in okoli pogačice in lahko izvira iz različnih struktur.
Bolečina se ponavadi pojavi med gibanjem ob večjih obremenitvah, kadar je koleno skrčeno za več, kot 30 stopinj, pri kolesarjenju, med tekom in vstajanjem iz sedečega položaja. Če bolnik ne odpravi biomehanskih vzrokov, ki povzročajo bolečino se stanje zna ponoviti. Potrebno je poskrbeti za vzpostavitev ravnovesja sil v predelu patelofemoralnega sklepa.
Diagnostika patelofemoralnega sindroma obsega anamnezo, fizični pregled, rentgenski posnetek, MRI, ultrazvok, funkcionalne teste in lahko tudi artroskopijo ali MR artrografijo, da zdravnik lahko ugotovi vzrok bolečine in predpiše ustrezno zdravljenje.
V akutni fazi za lajšanje bolečin pomagajo hlajenje, počitek in protivnetni analgetiki.
Artroza kolena
Artroza je zdravstveno stanje pri katerem se obrabi naravno oblazinjenje med sklepi, torej hrustanec. Ko pride do tega stanja se zgodi, da kosti sklepov drgnejo ena ob drugo z manj absorpcijskimi učinki hrustanca. Artrozo kolena povzročajo starost, prekomerna telesna teža, spol (ženske starejše od 55 let), ponavljajoče poškodbe, šport in ostale bolezni (artritis, motnje metabolizma, presežek rastnega hormona).
Ljudje pri tem stanju zaznavajo bolečino ob aktivnostih, otekline, občutek toplote v sklepu, togost kolena in zmanjšano mobilnost, torej težje vstajanje iz stola, avta, uporabo stopnic.
Diagnostika artroze kolenskega sklepa običajno obsega anamnezo, fizični pregled, rentgenski posnetek, MRI, ultrazvok in funkcionalne teste, najbolj informativni pa je običajno MRI, ki zdravniku pomaga ugotoviti vzrok artroze.
Za lajšanje znakov artroze lahko ljudje veliko naredijo sami. Veliko podporo pa nudi tudi fizioterapija, kjer fizioterapevti naučijo pravilno krepitev določenih mišic in povečanje fleksibilnosti kolenskega sklepa.
Skakalno koleno
Skakalno koleno oziroma paterlarna tendinopatija je stanje, ki se velikokrat pomeša s patelofemoralnim sindromom. Gre za pojav bolečine okoli pogačice in pod njo ter večinoma nastane zaradi preobremenitve. Pod preobremenitev je mišljeno na obremenitve večje od tistih na katere je telo navajeno.
Pri skakalnem kolenu se bolečina pri večji aktivnosti povečuje, je lokalna in se ne širi v druge dele telesa. Največkrat se pojavi v športih, ki vključujejo veliko poskokov (košarka, rokomet, atletika, tenis, smučanje). Če se stanje ne zdravi se lahko razvije v kronično, torej je zdravljenje tukaj zelo pomembno.
Poškodbo diagnosticiramo z ultrazvočno diagnostiko in MR, funkcionalnost mišičevja pa lahko ocenimo s pomočjo tenziomiografije TMG.
Pri tem stanju je potrebno takoj pričeti z ustreznimi terapevtskimi tehnikami (tecar, laser, ročna obdelava mehkega tkiva, fascije in tetiv) in izvajanjem progresivnega programa vadbe, ki je odvisen od resnosti stanja in nivoja športne aktivnosti.
Zvin kolena
Zvin kolena je stanje, ki nastane pri delovanju sile preko fiziološke vzdržljivosti vezi, pri čemer še ni prišlo do prekinitve tkiva.
Ob poškodbi pride do takojšnje akutne bolečine, ki se pojavi na notranji ali zunanji strani sklepa (poškodba stranskih vezi) ali v notranjosti kolena (poškodba križnih vezi) in do otekline.
Ob pojavu poškodbe si pacienti lahko takoj pomagajo s hlajenjem, povijanjem in mirovanjem. Potreben pa je tudi takojšen obisk fizioterapevta, ki rehabilitacijski program in protibolečinsko terapijo prilagodi specifiki poškodbe.
STOPITE V STIK
Naročite se na terapijo
Naša ekipa je tukaj za vas! Skupaj bomo poiskali
najboljšo rešitev za vaše zdravje in dobro počutje.
Imate vprašanje ali pa bi se radi naročili?
Izpolnite spodnji obrazec in eden izmed članov
naše ekipe vas bo kmalu kontaktiral.