RELIVE CENTER ZDRAVJA IN ŠPORTA
Kolk
Kolčni sklep igra pomembno vlogo kot primarna povezava med trupom in spodnjim udom in pri prenosu sil med vsakodnevnimi rutinskimi in športnimi aktivnostmi. Za ta sklep je značilna izjemna inherentna stabilnost kosti, pri čemer razlike v anatomiji kosti pomembno vplivajo na biomehanske lastnosti človeškega kolka.
Sindrom pokanja v kolku
Je nenevarno stanje, ki ne povzroča bolečine, vendar pa pacientu daje neprijeten občutek, ker sklep občutno in slušno poka. Pojavi se pri dolgotrajnih prisiljenih držah, pri segrevanju in aktivaciji tkiva pa pokanje izgine. Sliši se premik vlaken iliotibialnega trakta ob kostnih izboklinah. Gre za trenje med omenjenimi strukturami.
Slišno in občutno je pokanje v sklepu, redko pa je stanje lahko tudi posledica poškodb hrustanca. V tem primeru bi pacient občutil zraven še bolečino in grobo gibanje v sklepu. Možen vzrok je lahko tudi poškodba labruma v sklepni špranji na medenici, vendar so v tem primeru prisotne še bolečine, gibljivost je omejena, sklep pa zateka.
V primeru bolečine in otekline se izvede slikanje z magnetno resonanco, pacientu se pa svetuje, da se izogiba dejavnosti, ki mu povzročajo težave.
Fizioterapija temelji predvsem na zmanjšanju mišičnih nesorazmerij moči in raztezanjem zakrčenih mišic. V primeru bolečin in oteklin pa se uporablja še instrumentalna podpora, ki pospeši rehabilitacijo.
Utesnitveni sindrom kolka
Gre za posledico nepravilnih anatomskih položajev kolka med glavo stegnenice in medenico. Je stanje pred pojavom artroze in je produkt dolgotrajnega zadevanja dela stegnenice ob rob sklepne jamice na medenici zaradi prirojenih anatomskih odstopanj. Poznamo dva tipa utesnitev: tip I (posledica nepravilne oblike glavice stegnenice) in tip II (posledica pregloboke sklepne špranje na medenici in omejitve gibanja).
Bolečina je prisotna predvsem v dimljah pri izvedbi upogiba kolka (npr. pri kolesarjenju, stopanje po stopnicah navzgor, sunkovito obračanje), omejena je tudi gibljivost. Bolečina je topega značaja v primeru poškodbe hrustanca, v primeru poškodbe labruma pa je močna in zbadajoča. Seva po sprednji strani stegna do kolena.
Diagnozo zdravnik potrdi s kliničnimi testi, ter magnetno resonanco ali rentgenskim slikanjem za boljši vpogled v samo postavitev kosti.
V začetku se poslužujemo konzervativnega zdravljenja, kjer izločimo aktivnosti, ki povzročajo bolečino. Med manualno terapijo izvajamo artikulacijske tehnike mobilizacijo kolka in odpravljamo mišična neravnovesja moči. Krepitev stabilizacijskih mišic kolka zmanjša pritisk stegnenice v sklepno špranjo na medenici med hojo.
V primeru, da se konzervativno zdravljenje ne obnese pri zmanjšanju bolečine, se opravi operativni poseg, da odstranijo napake, ki motijo upogib in notranjo rotacijo kolka ali rešijo drug poškodovan del struktur.
Displazija kolka
Displazija kolka je anatomska nepravilnost, ki se pojavi v razvoju na stegnenici ali sklepni špranji na medenici. Posledica tega sta nestabilnost kolka, povečano tveganje za popolni ali nepopolni izpah kolka ter napake pri zakostenevanju hrustanca. Taki pacienti imajo tudi višjo nagnjenost k obrabi sklepa.
Prvi simptomi zajemajo občutek utrujenosti po daljših obremenitvah, kasneje pa se pojavi še bolečina v dimljah in šepanje. V pirmeru, da je bolečina prisotna med mirovanjem, gre že za obrabo sklepa. Specifična bolečina se najprej pojavi pri določenih kotih, kasneje pri celih gibalnih vzorcih. Displazičen kolk je v primerjavi z zdravim bolj gibljiv v zunanji rotaciji in manj gibljiv v upogibu in notranji rotaciji. Včasih lahko privede do zdrsa glavice stegnenice iz sklepa. Prizadeta noga je ponavadi daljša, pojavljajo pa se tudi nepravilni vzorci hoje in teka ter telesne drže.
Prej ko zdravnik zazna displazijo kolka, boljši je potek rehabilitacije. Najbolj zanesljivo slika nam da rentgensko slikanje.
V zgodnji fazi naj pacient začne s čim hitrejšo prilagojeno fizioterapijo za krepitev stabilizatorjev kolka in njegovo gibljivostjo v vseh smereh. Kasneje je potreben operativni poseg ter kineziološka vadba za preprečevanje mišične atrofije in hitrejšo regeneracijo.
Piriformis sindrom
Piriformis sindrom je težava ishiadičnega živca, na katerega pritiska preveč napeta mišica piriformis. Razlog za ta pritisk leži v šibkosti stabilizatorjev kolka ter zunanjih rotatorjev, zato njihovo vlogo prevzame piriformis. Največkrat se pojavi po dolgotrajnem sedenju, povečani ledveni lordozi, nepravilno povečani mišici piriformis, brazgotinjenju, razvojnim napakam živčevja, po intenzivnih športnih aktivnostih, patologije sklepov hrbtenice in kolkov ter po poškodbah vezivnega tkiva v medenici.
Pogost je pri tekačih, kolesarjih, dvigovalcih uteži in fitneserjih, ki ne skrbijo za zadostno gibljivost primikalk in moč odmikalk kolka.
Gre za ostro močno bolečino v področju kolka in ledvenega dela, ki seva navzdol po nogi. Najmočnejša je v predelu zadnjice, napetost piriformisa pa lahko čutimo s palpacijo. Moč odmika in zunanje rotacije kolka je manjša, pacient pa lahko občuti drevenenje po zadnji strani noge, prisotnost bolečine po dolgotrajnem sedenju in vstajanju iz sedečega položaja. Daljši sprehod še dodatno poveča bolečino.
Za potrditev diagnoze se uporabi diferencialna diagnoze, kjer se izloči možnost ostalih pataološki stanj. Ultrazvok je najbolj zanesljiv, saj pokaže spremembo v sami obliki mišice piriformis.
Zdravljenje je konzervativno, kjer se s fizioterapevtsko vadbo odpravlja vzroke za nastanek problema. Izvajajo se vaje za izboljšanje mobilnosti kolka, sproščanje mišičnega in fascijskega tkiva, masaže globokih tkiv in udarni valovi z manjšo jakostjo. Odpraviti je potrebno tudi mišično neravnovesje, in izboljšati mehaniko gibov, ki jo je sindrom pokvaril.
Operacije so redke, razen v primerih, da je prisotna še intervertebralna kila.
Endoproteza kolka
Endoproteza kolka je umeten kolčni sklep, ki je vstavljen med kirurškim posegom, najpogosteje zaradi napredovane obrabe hrustanca ali artritisa. Začetek same obrabe povzročajo vnetja, razvojne motnje ali travmatske poškodbe.
Sprva je prisotna le bolečina v sklepu, ki se pojavi med hojo in povzroča šepanje, obraba hrustanca pa je blaga. Kasneje se bolečina pojavlja med mirovanjem, omejena pa je gibljivost sklepa. Obraba oteži hojo in druga vsakdanja opravila.
V začetni fazi se opravi konzervativno zdravljenje s fizioterapevtsko vadbo, da okrepimo mišice kolka in zmanjšamo pritisk stegnenice v sklepno špranjo. S tem se tudi poviša toleranca na bolečino in časovno oddaljimo možnost operacije kolka.
Pred samo operacijo naj pacient opravi 3 mesečni cikel specializirane vadbe za izboljšanje propriocepcije kolka, krepitev stegenskih in kolčnih mišic na način, da ne povzroča bolečine ter izboljša svojo telesno pripravljenost.
Po šestih do devetih mesecev po operaciji naj pacient prične z normalno telesno aktivnostjo, saj se takrat zaključi rehabilitacija.
Hude bolečine blažimo z analgetiki in gibalnimi omejitvami pri vsakdanjih aktivnostih. Pred in po operaciji se zvaja konzervativno zdravljenje, ki ima najprej namen krepitve mišic in dviga telesne pripravljenosti, potem pa postopno sistematično priprave kolka na vračanje v vsakdanje aktivnosti.
Poškodbe labruma kolka
Labrum je obroč hrustanca, ki se na nahaja v sklepni špranji medenice in služi povečanju sklepne površine med stegnenico in medenico. Blaži trenje in pritiske ter varuje kolk pred obrabo hrustanca. Poškodbe labruma so posledice različnih razvojnih patologij in degenerativnih obolenj. Lahko pa jo povzroči tudi padec, nalet na kolka ali kronična preobremenitev. Poškodba kolka vodi v pospešen nastanek artroze.
Sama poškodba nima izraženih simptomov. Ti se pojavijo šele, ko je prisotna še degenerativna sprememba, ki povzroča bolečine ali omejitve gibljivosti sklepa. V tem primeru pride do bolečine v dimljah, na sprednji strani kolka in globoko v sklepu. Daljša hoja, statične sedeče in stoječe drže še povečajo intenzivnost bolečine. Znak poškodbe se občuti kot zatikanje sklepa in zvoke klikanja med gibanjem, občutek nestabilnosti, manjša gibljivost in okornost.
Magnetna resonanca pokaže stanje mehkih tkiv v kolku, rentgensko slikanja pa izloči možnosti za zlom kosti.
Kirurško zdravljenje z artroskopijo, saj se labrum ne celi sam od sebe. Manjše poškodbe zdravimo konzervativno z uporabo specialnih vaj za povečanje stabilizacije sklepa, odpravimo mišično nesorazmerje moči in izboljšamo vzdržljivost v moči mišic.
Izpah kolka
Izpahi kolka se delijo na travmatske izpahe (udarci, nesreče, padci) in spontane (displazije pri otrocih). Najpogosteje se zgodi pri prometnih nesrečah s čelnim trčenjem, kjer se koleno uradi ob armaturno ploščo, stegnenica pa zdrsne nazaj.
Izpah spremlja močna bolečina, mišični krči, oteklina in rdečina na kolčnem sklepu, zasuk noge not ali ven, nezmožnost premikanja noge, nezmožnost obremenitve noge, izguba občutenja v nogi ali kolku ter vidna deformacija sklepa.
Ponavadi so pridružene še druge poškodbe kosti in drugih sklepnih struktur. Zdravnik odredi rentgensko slikanje.
Pri izoliranem izpahu se opravi repozicija stegnenice, kjer se glavica kosti vrne nazaj v sklepno špranjo pod anestezijo. V travmatskem izpahu pa je najprej potrebno sklepno špranjo očistiti segmentov kosti in ligamentov.
Rehabilitacija po operaciji traja od 2 do 3 mesece, kjer fizioterapevt skrbi za vzpostavljanje ravnotežnega položaja, nadzor gibanja, opravila osnovnih funkcionalnih gibov, okrepi atrofirane mišice in preprečuje nastanek mišičnih nesorazmerij moči.
Burzitis kolka
Burzitis je vnetje sloznika, ki se nahaja med kito in kostjo. Njegova naloga je, da blaži trenje med sklepnimi strukturami in izboljša kvaliteto giba. Sam uzork vnetja ni znan, tveganje pa povečajo fizične preobremenitve (travmatske poškodbe, tek…). Akutno se pojavi po visokem naporu ali točno določenih obremenitvah, zaradi mišičnih neravnovesij moči, mišičnih skrajšav, nepravilne hoje ter slabe stabilnosti trupa. Kroničen postane, kadar so bolečine prisotne več mesecev.
Prisotna je močna bolečina, ki se na začetku pojavi pri teku, hoji po stopnicah navzgor ali gibanju, ki zahteva veliko kolčnega gibanja. Pojavi se postopno in zmanjšuje gibljivost kolka. Širi se po nogi navzdol do kolena. V primeru stopnjevanja simptomov je bolečina lahko prisotna že pri hoji po ravnem, dolgotrajnem sedenju in mirovanju.
Najbolj zanesljivi so klinični in palpacijski testi. Rentgensko slikanje izključi možnost zlomov, magnetna resonanca pa se uporabi, kadar je verjetnost diagnoze vprašljiva.
Zdravljenje se izvaja s fizioterapijo ob podpori nesteroidnih protivnetnih zdravil. Aktivnosti, kjer je kolk pretirano aktiven naj raje počakajo do zaključka rehabilitacije. V to kategorijo spadajo predvsem hitre spremembe smeri, teki, pritiski na zunanjo stran kolka in udarci. Fizioterapija skrbi za odpravljanje mišičnih nesorazmerij moči, stabilizacijo mišic kolka, izvaja se še frikcijska masaža in laserska terapija.
Redko se uporabljajo tudi steroidne injekcije in operativno zdravljenje pri naprednih oblikah burzitisa. Če te težave ne zdravimo, pa lahko privede še do kalcinacij mehkih tkiv.
Sindrom pokanja v kolku
Je nenevarno stanje, ki ne povzroča bolečine, vendar pa pacientu daje neprijeten občutek, ker sklep občutno in slušno poka. Pojavi se pri dolgotrajnih prisiljenih držah, pri segrevanju in aktivaciji tkiva pa pokanje izgine. Sliši se premik vlaken iliotibialnega trakta ob kostnih izboklinah. Gre za trenje med omenjenimi strukturami.
Slišno in občutno je pokanje v sklepu, redko pa je stanje lahko tudi posledica poškodb hrustanca. V tem primeru bi pacient občutil zraven še bolečino in grobo gibanje v sklepu. Možen vzrok je lahko tudi poškodba labruma v sklepni špranji na medenici, vendar so v tem primeru prisotne še bolečine, gibljivost je omejena, sklep pa zateka.
V primeru bolečine in otekline se izvede slikanje z magnetno resonanco, pacientu se pa svetuje, da se izogiba dejavnosti, ki mu povzročajo težave.
Fizioterapija temelji predvsem na zmanjšanju mišičnih nesorazmerij moči in raztezanjem zakrčenih mišic. V primeru bolečin in oteklin pa se uporablja še instrumentalna podpora, ki pospeši rehabilitacijo.
Utesnitveni sindrom kolka
Gre za posledico nepravilnih anatomskih položajev kolka med glavo stegnenice in medenico. Je stanje pred pojavom artroze in je produkt dolgotrajnega zadevanja dela stegnenice ob rob sklepne jamice na medenici zaradi prirojenih anatomskih odstopanj. Poznamo dva tipa utesnitev: tip I (posledica nepravilne oblike glavice stegnenice) in tip II (posledica pregloboke sklepne špranje na medenici in omejitve gibanja).
Bolečina je prisotna predvsem v dimljah pri izvedbi upogiba kolka (npr. pri kolesarjenju, stopanje po stopnicah navzgor, sunkovito obračanje), omejena je tudi gibljivost. Bolečina je topega značaja v primeru poškodbe hrustanca, v primeru poškodbe labruma pa je močna in zbadajoča. Seva po sprednji strani stegna do kolena.
Diagnozo zdravnik potrdi s kliničnimi testi, ter magnetno resonanco ali rentgenskim slikanjem za boljši vpogled v samo postavitev kosti.
V začetku se poslužujemo konzervativnega zdravljenja, kjer izločimo aktivnosti, ki povzročajo bolečino. Med manualno terapijo izvajamo artikulacijske tehnike mobilizacijo kolka in odpravljamo mišična neravnovesja moči. Krepitev stabilizacijskih mišic kolka zmanjša pritisk stegnenice v sklepno špranjo na medenici med hojo.
V primeru, da se konzervativno zdravljenje ne obnese pri zmanjšanju bolečine, se opravi operativni poseg, da odstranijo napake, ki motijo upogib in notranjo rotacijo kolka ali rešijo drug poškodovan del struktur.
Displazija kolka
Displazija kolka je anatomska nepravilnost, ki se pojavi v razvoju na stegnenici ali sklepni špranji na medenici. Posledica tega sta nestabilnost kolka, povečano tveganje za popolni ali nepopolni izpah kolka ter napake pri zakostenevanju hrustanca. Taki pacienti imajo tudi višjo nagnjenost k obrabi sklepa.
Prvi simptomi zajemajo občutek utrujenosti po daljših obremenitvah, kasneje pa se pojavi še bolečina v dimljah in šepanje. V pirmeru, da je bolečina prisotna med mirovanjem, gre že za obrabo sklepa. Specifična bolečina se najprej pojavi pri določenih kotih, kasneje pri celih gibalnih vzorcih. Displazičen kolk je v primerjavi z zdravim bolj gibljiv v zunanji rotaciji in manj gibljiv v upogibu in notranji rotaciji. Včasih lahko privede do zdrsa glavice stegnenice iz sklepa. Prizadeta noga je ponavadi daljša, pojavljajo pa se tudi nepravilni vzorci hoje in teka ter telesne drže.
Bolečina je najprej prisotna samo v mirovanju in v končnih položajih giba. Nato bolečina popusti in privede do izgube kontrole nad gibanjem in obsegu giba v ramenskem sklepu.
Prej ko zdravnik zazna displazijo kolka, boljši je potek rehabilitacije. Najbolj zanesljivo slika nam da rentgensko slikanje.
V zgodnji fazi naj pacient začne s čim hitrejšo prilagojeno fizioterapijo za krepitev stabilizatorjev kolka in njegovo gibljivostjo v vseh smereh. Kasneje je potreben operativni poseg ter kineziološka vadba za preprečevanje mišične atrofije in hitrejšo regeneracijo.
Piriformis sindrom
Piriformis sindrom je težava ishiadičnega živca, na katerega pritiska preveč napeta mišica piriformis. Razlog za ta pritisk leži v šibkosti stabilizatorjev kolka ter zunanjih rotatorjev, zato njihovo vlogo prevzame piriformis. Največkrat se pojavi po dolgotrajnem sedenju, povečani ledveni lordozi, nepravilno povečani mišici piriformis, brazgotinjenju, razvojnim napakam živčevja, po intenzivnih športnih aktivnostih, patologije sklepov hrbtenice in kolkov ter po poškodbah vezivnega tkiva v medenici.
Pogost je pri tekačih, kolesarjih, dvigovalcih uteži in fitneserjih, ki ne skrbijo za zadostno gibljivost primikalk in moč odmikalk kolka.
Gre za ostro močno bolečino v področju kolka in ledvenega dela, ki seva navzdol po nogi. Najmočnejša je v predelu zadnjice, napetost piriformisa pa lahko čutimo s palpacijo. Moč odmika in zunanje rotacije kolka je manjša, pacient pa lahko občuti drevenenje po zadnji strani noge, prisotnost bolečine po dolgotrajnem sedenju in vstajanju iz sedečega položaja. Daljši sprehod še dodatno poveča bolečino.
Za potrditev diagnoze se uporabi diferencialna diagnoze, kjer se izloči možnost ostalih pataološki stanj. Ultrazvok je najbolj zanesljiv, saj pokaže spremembo v sami obliki mišice piriformis.
Zdravljenje je konzervativno, kjer se s fizioterapevtsko vadbo odpravlja vzroke za nastanek problema. Izvajajo se vaje za izboljšanje mobilnosti kolka, sproščanje mišičnega in fascijskega tkiva, masaže globokih tkiv in udarni valovi z manjšo jakostjo. Odpraviti je potrebno tudi mišično neravnovesje, in izboljšati mehaniko gibov, ki jo je sindrom pokvaril.
Operacije so redke, razen v primerih, da je prisotna še intervertebralna kila.
Endoproteza kolka
Endoproteza kolka je umeten kolčni sklep, ki je vstavljen med kirurškim posegom, najpogosteje zaradi napredovane obrabe hrustanca ali artritisa. Začetek same obrabe povzročajo vnetja, razvojne motnje ali travmatske poškodbe.
Sprva je prisotna le bolečina v sklepu, ki se pojavi med hojo in povzroča šepanje, obraba hrustanca pa je blaga. Kasneje se bolečina pojavlja med mirovanjem, omejena pa je gibljivost sklepa. Obraba oteži hojo in druga vsakdanja opravila.
V začetni fazi se opravi konzervativno zdravljenje s fizioterapevtsko vadbo, da okrepimo mišice kolka in zmanjšamo pritisk stegnenice v sklepno špranjo. S tem se tudi poviša toleranca na bolečino in časovno oddaljimo možnost operacije kolka.
Pred samo operacijo naj pacient opravi 3 mesečni cikel specializirane vadbe za izboljšanje propriocepcije kolka, krepitev stegenskih in kolčnih mišic na način, da ne povzroča bolečine ter izboljša svojo telesno pripravljenost.
Po šestih do devetih mesecev po operaciji naj pacient prične z normalno telesno aktivnostjo, saj se takrat zaključi rehabilitacija.
Hude bolečine blažimo z analgetiki in gibalnimi omejitvami pri vsakdanjih aktivnostih. Pred in po operaciji se zvaja konzervativno zdravljenje, ki ima najprej namen krepitve mišic in dviga telesne pripravljenosti, potem pa postopno sistematično priprave kolka na vračanje v vsakdanje aktivnosti.
Poškodbe labruma kolka
Labrum je obroč hrustanca, ki se na nahaja v sklepni špranji medenice in služi povečanju sklepne površine med stegnenico in medenico. Blaži trenje in pritiske ter varuje kolk pred obrabo hrustanca. Poškodbe labruma so posledice različnih razvojnih patologij in degenerativnih obolenj. Lahko pa jo povzroči tudi padec, nalet na kolka ali kronična preobremenitev. Poškodba kolka vodi v pospešen nastanek artroze.
Sama poškodba nima izraženih simptomov. Ti se pojavijo šele, ko je prisotna še degenerativna sprememba, ki povzroča bolečine ali omejitve gibljivosti sklepa. V tem primeru pride do bolečine v dimljah, na sprednji strani kolka in globoko v sklepu. Daljša hoja, statične sedeče in stoječe drže še povečajo intenzivnost bolečine. Znak poškodbe se občuti kot zatikanje sklepa in zvoke klikanja med gibanjem, občutek nestabilnosti, manjša gibljivost in okornost.
Magnetna resonanca pokaže stanje mehkih tkiv v kolku, rentgensko slikanja pa izloči možnosti za zlom kosti.
Kirurško zdravljenje z artroskopijo, saj se labrum ne celi sam od sebe. Manjše poškodbe zdravimo konzervativno z uporabo specialnih vaj za povečanje stabilizacije sklepa, odpravimo mišično nesorazmerje moči in izboljšamo vzdržljivost v moči mišic.
Izpah kolka
Izpahi kolka se delijo na travmatske izpahe (udarci, nesreče, padci) in spontane (displazije pri otrocih). Najpogosteje se zgodi pri prometnih nesrečah s čelnim trčenjem, kjer se koleno uradi ob armaturno ploščo, stegnenica pa zdrsne nazaj.
Izpah spremlja močna bolečina, mišični krči, oteklina in rdečina na kolčnem sklepu, zasuk noge not ali ven, nezmožnost premikanja noge, nezmožnost obremenitve noge, izguba občutenja v nogi ali kolku ter vidna deformacija sklepa.
Pri izoliranem izpahu se opravi repozicija stegnenice, kjer se glavica kosti vrne nazaj v sklepno špranjo pod anestezijo. V travmatskem izpahu pa je najprej potrebno sklepno špranjo očistiti segmentov kosti in ligamentov.
Rehabilitacija po operaciji traja od 2 do 3 mesece, kjer fizioterapevt skrbi za vzpostavljanje ravnotežnega položaja, nadzor gibanja, opravila osnovnih funkcionalnih gibov, okrepi atrofirane mišice in preprečuje nastanek mišičnih nesorazmerij moči.
Nižje stopnje poškodbe obravnavamo konzervativno od zelo učinkoviti fizioterapiji, kjer s pomočjo laserja in TECAR terapije zmanjšamo bolečino in vnetno stanje, vadba pa stabilizira sklep. Če je obrabljen še sklep, se uporabi injekcija blokade za odpravo bolečine. Operacija je potrebna v primeru višjih stopenj poškodbe.
Burzitis kolka
Burzitis je vnetje sloznika, ki se nahaja med kito in kostjo. Njegova naloga je, da blaži trenje med sklepnimi strukturami in izboljša kvaliteto giba. Sam uzork vnetja ni znan, tveganje pa povečajo fizične preobremenitve (travmatske poškodbe, tek…). Akutno se pojavi po visokem naporu ali točno določenih obremenitvah, zaradi mišičnih neravnovesij moči, mišičnih skrajšav, nepravilne hoje ter slabe stabilnosti trupa. Kroničen postane, kadar so bolečine prisotne več mesecev.
Prisotna je močna bolečina, ki se na začetku pojavi pri teku, hoji po stopnicah navzgor ali gibanju, ki zahteva veliko kolčnega gibanja. Pojavi se postopno in zmanjšuje gibljivost kolka. Širi se po nogi navzdol do kolena. V primeru stopnjevanja simptomov je bolečina lahko prisotna že pri hoji po ravnem, dolgotrajnem sedenju in mirovanju.
Najbolj zanesljivi so klinični in palpacijski testi. Rentgensko slikanje izključi možnost zlomov, magnetna resonanca pa se uporabi, kadar je verjetnost diagnoze vprašljiva.
Zdravljenje se izvaja s fizioterapijo ob podpori nesteroidnih protivnetnih zdravil. Aktivnosti, kjer je kolk pretirano aktiven naj raje počakajo do zaključka rehabilitacije. V to kategorijo spadajo predvsem hitre spremembe smeri, teki, pritiski na zunanjo stran kolka in udarci. Fizioterapija skrbi za odpravljanje mišičnih nesorazmerij moči, stabilizacijo mišic kolka, izvaja se še frikcijska masaža in laserska terapija.
Redko se uporabljajo tudi steroidne injekcije in operativno zdravljenje pri naprednih oblikah burzitisa. Če te težave ne zdravimo, pa lahko privede še do kalcinacij mehkih tkiv.
STOPITE V STIK
Naročite se na terapijo
Naša ekipa je tukaj za vas! Skupaj bomo poiskali
najboljšo rešitev za vaše zdravje in dobro počutje.
Imate vprašanje ali pa bi se radi naročili?
Izpolnite spodnji obrazec in eden izmed članov
naše ekipe vas bo kmalu kontaktiral.