RELIVE CENTER ZDRAVJA IN ŠPORTA
Rama
Ramenski sklep spada med najbolj gibljive sklepe v telesu, kar ga dela tudi podverženega različnim poškodbam. Tukaj najdete pregled najpogostejših težav, njihove vzroke, simptome in načine uspešnega zdravljenja s fizioterapijo.
Izpah ramena
Zaradi svoje nestabilne anatomije pogosto pride do izpaha rame pri padcih in športnih aktivnostih. Vzrok je najverjetneje travma med gibanjem rame nad višino glave (meti, udarci) ali pri kombinaciji padca na roko in zdrsa. Pride pa lahko tudi do spontanih izpahov rame, kadar so mišice, vezi in ligamenti šibki. Največkrat se pojavi izpadh na sprednjem delu, včasih pa so še prisotni zlomi. Pogosto je posledica izpaha tudi poškodba rotatorne manšete. Izpahi se ob nepravilnem zdravljenju in vzdrževanju stanja lahko ponavljajo, kar na dolgi rok povzroča artrozo sklepa.
Vidna je deformirana oblika sklepa. Prisotna je ostra bolečina v vseh smereh gibanja, mišične moči ni, gibljivost pa je omejena.
Rentgensko slikanje, magnetna resonanca in klinični pregled potrdijo poškodbo, hkrati pa preverijo, ali je poškodovano tudi okoljsko tkivo (vezi, ligamenti, kosti, sklepne ovojnice).
Zdravnik najprej vrne sklep v naravni položaj in priporoči 7 dnevni počitek. Prvi izpah se zdravi konzervativno, drugi pa poveča možnost ponovitve poškodbe in se ponavadi svetuje operativno zdravljenje.
Fizioterapija povrne ramenskemu sklepu normalen obseg gibanja, izboljša njegovo stabilnost in zmanjša možnost ponovitve poškodbe ter vrne moč v osnovnih smereh gibanja.
Utesnitveni sindrom ramena
Pojavi se ob stiku mehkih struktur (narastišča mišic, tetiva mišice supraspinatus, burza in sklepna ovojnica) v prostoru med glavo nadlahtnice in akromionom. Utesni se tetiva mišice supraspinatus ob burzo ali tetivo dolge glave bicepsa. Vzrok je mišično nesorazmerje moči in slaba telesna drža. Največkrat gre za šibkost mišic supraspinatus in infraspinatus ter premočno mišico delotoideus, ki premakne glavo nadlahtnice proti akromionu. To privede do omejene gibljivosti in večjega trenja med strukturami. Trenje povzroči vnetje in bolečino.
Značilna je topa in obstojna bolečina, ki je močnejša ponoči in se širi po vrtu in po roki navzdol. Omejena je gibljivost, mišična moč je šibka, sklep lahko poka ali pa je boleč samo pri enem gibu.
Diagnozo potrdijo klinični testi, magnetna resonanca in ultrazvok.
V začetku fizioterapije izvajamo manualne tehnike ob instrumentalni podpori, da povečamo gibljivost rame in zmanjšamo pritisk v prostoru. Nadaljujemo z vadbo za izboljšanje telesne drže ter odpravo mišičnih nesorazmerij z uporabo specialnih vaj. Z njimi okrepimo oslabljene mišice in raztegnemo skrajšane ter naučimo pravilno gibanje lopatice.
Sindrom zamrzjene rame
Sindrom zamrznjene rame ali adhezivni kapsulitis je skupek simptomov v ramenskem sklepu. Pokaže se kot okorelost, bolečina in omejen obseg gibanja. Nastane lahko zaradi prekomerne obremenitve, daljše imobilizacije ali kot posledica sladkorne bolezni, kapi in obolenj ščitnice.
Sindrom se pojavlja postopno in počasi, rehabilitacija pa je temu enaka. Bolečina se postopno povečuje, zmanjša se obseg gibanja in tako otežuje izvedbo vsakdanjih opravil. Najbolj je prizadeta zunanja rotacija in odmik rame, pri nepravilnem zdravljenju pa se stanje lahko še poslabša.
Bolečina je najprej prisotna samo v mirovanju in v končnih položajih giba. Nato bolečina popusti in privede do izgube kontrole nad gibanjem in obsegu giba v ramenskem sklepu.
Rentgensko slikanje in magnetna resonanca izključita možnost ostalih obolenj in poškodb, pregled pa je kliničen.
Najbolj učinkovite so specialne vaje. Na začetku se je potrebno izogibati bolečim gibom in okrepiti gibe, ki ne povzročajo bolečin. Od uporabi instrumentalne terapije se tkivo aktivira in segreje, gibanje pa še dodatno pospeši regeneracijo.
Poškodbe kit rotatorne manšete
So pogost vzrok bolečin v ramenskem sklepu, največkrat zaradi slabe moči mišic, degeneracije, preobremenitve ali kot posledica padcev, udarcev in mišičnega nesorazmerja moči.
Največkrat se poškoduje mišica supraspinatus, prepoznamo pa jo kot bolečino, ki se spreminja po lokaciji in intenzivnosti, spremlja pa jo šibkost v smeri, ki ga izvaja poškodovana mišica. Boleča je tudi zunanja površina nadlahtnice, predvsem pri izvedbi gibov nad glavo. Zmanjšan je obseg giba, bolečina pa je prisotna lahko tudi ponoči.
Rentgensko slikanje preveri, ali je prisotna tudi kakšna kostna poškodba, magnetna resonanca preveri notranjost sklepa, ultrazvok pa prikaže področja vnetij in natrganin. V nekaterih primerih je potrebna tudi CT ali MR artrografija.
Zdravljenje je večinoma konzervativno po postopku počitka, odprave vnetja ter postopno fizioterapevtsko vadbo, ki okrepi prizadete gibe in zmanjša mišično nesorazmerje moči. Operacija je potrebna pri popolnem pretrganju tetiv rotatorne manšete za mlajše ljudi.
Nestabilnost ramenskega sklepa
Nestabilnost rame pacient opazi kot nezmožnost ohranjanja nadlahtnice v sklepni špranji lopatice med gibanjem. Nastane ob poškodbah stabilizatorjev rame pri šibkih, degeneriranih ali poškodovanih mišicah rotatorne manšete. Njen vzrok za nastanek pa je lahko tudi travmatska raztrganina ali nateg ligamentov.
Pacient občuti nestabilnost tako v ramenskem sklepu kot v lopatici, spremenjeno pa ju tudi njuno gibanje in drsenje. Povečano je tveganje za izpah rame in ob neustrezni krepitvi mišic rotatorne manšete se tveganje za ponavljanje izpahov še dodatno okrepi.
Zdravnik bo preveril mišično moč, obseg gibov in zgodovino možnih poškodb rame. Magnetna resonanca in CT izločita možnost ostalih poškodb sklepa.
Zdravljenje je sprva konzervativno s fizikalno terapijo za okrepitev šibkih mišic ter pospeševanje zdravljenja z uporabo laserja ali TECAR terapije. Specialna vadba opravlja še mišična nesorazmerja in nauči pravilno gibanje lopatice pri gibanju rame. Če se izpahi ponavljajo, se uporabi kirurška metoda.
Poškodba supraspinatusa
Tetiva mišice supraspinatus je v rotatorni manšeti najbolj podvržena poškodbam. Njena naloga je, da opravlja gib odročenja in pomaga pri dvigu roke nad glavo. Je glavna za stabilnost ramenskega sklepa pri večkratnih dvigih roke nad glavo (meti, prsno plavanje, serviranje pri odbojki…).
Najprej se pojavi omejitev giba nad glavo ter bolečina v odročenju. Pri dovolj veliki enkratni sili pa lahko privede tudi do popolne raztrganine tetive. Pri športnikih je ponavadi razlog preobremenitev, ki povzroča udarce, vnetja ali uporaba eksplozivnih gibov.
Magnetna resonanca lahko ne da jasnih slik sprememb v sklepu, zato je najbolj zanesljiva metoda sam klinični pregled.
Fizioterapevt najprej sanira vnetje ter pospeši celjenje v začetku obravnave z uporabo točno določenih vaj. Najprej izvedba poteka v smereh pod višino oči, nato postopno sledi še obravnava gibov nad višino oči in glave. Popoln obseg giba dosežemo z vadbo mobilnosti, krepitvijo šibkejših mišic, raztezanjem skarjšanih mišic in dodatno stabilizacijo sklepa. Če se mišica ne odzove na konzervativno zdravljenje, je potreben operativni poseg.
Poškodba ac sklepa
Gre za sklep pod ključnico in lopatico, ki je aktiven pri dvigovalnih gibih. Stabilnost mu omogoča več ligamentov in vezi. Poškodbe se pojavijo pri padcu na ramo, kjer je roka ob telesu ali pred telesom (smučanje, vožnja s kolesom, motorjem ali skirojem…).
Sklep je navzven vidno spremenjen, ob dotiku sta boleči rama ali roka. Vidna je lahko udarnina, oteklina ali modrica na rami, gibljivost pa je omejena, Pacient občuti šibkost v rami in sliši pokanje v sklepu, ko premika ramo.
Diagnoza je določena ob manualnem pregledu, magnetna resonanca pa izključi možnost, da je prišlo tudi do razgradnje kostnega dela ključnice.
Nižje stopnje poškodbe obravnavamo konzervativno od zelo učinkoviti fizioterapiji, kjer s pomočjo laserja in TECAR terapije zmanjšamo bolečino in vnetno stanje, vadba pa stabilizira sklep. Če je obrabljen še sklep, se uporabi injekcija blokade za odpravo bolečine. Operacija je potrebna v primeru višjih stopenj poškodbe.
Slap lezija
Gre za poškodbo zgornjega dela labruma (sklepne čašice) rame. Labrum je vezivno-hrustančno tkivo, ki ima nalogo, da poveča sklepno površino med nadlahtnico in lopatico ter pomaga pri stabilnosti sklepa. Nanj se narašča tetiva dolge glave bicepsa in deluje kot stabilizator rame na sprednji strani. Pri poškodbi tetiva bicepsa poškoduje labrum, kar imenujemo SLAP lezija. Najpogostejši vzrok so ponavljajoči gibi nad glavo (rokomet, tenis, odbojka…), padci na iztegnjeno roko ali direktno na ramo ter direktni udarci v ramo.
Bolečina je topa in pacient jo težko določi v notranjosti sklepa. Bolj se izraža na sprednjem delu rame, pojavi pa še šele daljši čas po nastanku poškodbe. Pacient lahko začuti preskok, med gibanjem pa se sliši pokanje in škrtanje sklepa. Zmanjša se gibljivost sklepa, mišice pa oslabijo.
Klinični testi potrdijo prisotnost slap lezije na kliničnem pregledu, magnetna resonanca pa potrdi diagnozo.
V prvih treh mesecih po poškodbi se najprej opravi konzervativno zdravljenje, da se zmanjša bolečina in vnetje, rami pa se povrne gibljivost in okrepi oblopatične in ramenske mišice. Prav tako posebne stabilizacijske vaje izboljšajo aktivno in pasivno stabilnost ramenskega sklepa. Če se stanje po treh mesecih ne popravi, se svetuje operacija, ki je ponavadi artroskopska.
Kalcinacija rame
Gre za nabiranje kalcijevih kristalov v slabo prekrvavljeni tetivi. Tveganje za nastanek kalcinacij povišajo sladkorna bolezen, predhodna poškodba katerega koli dela rame, nepravilna telesna drža in daljša imobilizacija po poškodbi rame. Kalcinacija je lahko degenerativna (značilna za starejše ljudi kot posledica izgube kolagenskih vlaken in nastanka mikropoškodb) ali reaktivna (posledica poškodb, težav s ščitnico ali drugimi prej naštetimi dejavniki).
V primeru, da se kalcinacija ne zdravi ustrezno, lahko privede do sindroma zamrznjene rame.
Mirovanje in negibanje rame povečata bolečino, močna je tudi bolečina ponoči, še posebno, če pacient leži na prizadeti rami. Bolečina je ostra, najbolj omejeno pa gibanje roke nad glavo. Pacienti raje stojijo kot ležijo.
Bolečina je prisotna na sprednjem in zadnjem delu rame, seva pa v nadlaht ali celo čez komolec v zapestje.
Najbolj zanesljiv je ultrazvok, ki določi lego in velikost kristalov.
Največkrat je zdravljenje konzervativno, v redkih primerih pa tudi kirurško. Najuspešnejša metoda so udarni valovi ob aktivni mobilizaciji in krepitvi rotatorne manšete. Uporaba TECAR terapije in laserja pa delujeta še protibolečinsko. V zadnji fazi se uporablja še krepitev moči pri potiskih in potegih nad glavo, da v največji meri zmanjšamo možnost ponovitev kalcinacije.
Izpah ramena
Zaradi svoje nestabilne anatomije pogosto pride do izpaha rame pri padcih in športnih aktivnostih. Vzrok je najverjetneje travma med gibanjem rame nad višino glave (meti, udarci) ali pri kombinaciji padca na roko in zdrsa. Pride pa lahko tudi do spontanih izpahov rame, kadar so mišice, vezi in ligamenti šibki. Največkrat se pojavi izpadh na sprednjem delu, včasih pa so še prisotni zlomi. Pogosto je posledica izpaha tudi poškodba rotatorne manšete. Izpahi se ob nepravilnem zdravljenju in vzdrževanju stanja lahko ponavljajo, kar na dolgi rok povzroča artrozo sklepa.
Vidna je deformirana oblika sklepa. Prisotna je ostra bolečina v vseh smereh gibanja, mišične moči ni, gibljivost pa je omejena.
Zdravnik najprej vrne sklep v naravni položaj in priporoči 7 dnevni počitek. Prvi izpah se zdravi konzervativno, drugi pa poveča možnost ponovitve poškodbe in se ponavadi svetuje operativno zdravljenje. Fizioterapija povrne ramenskemu sklepu normalen obseg gibanja, izboljša njegovo stabilnost in zmanjša možnost ponovitve poškodbe ter vrne moč v osnovnih smereh gibanja.
Zaradi svoje nestabilne anatomije pogosto pride do izpaha rame pri padcih in športnih aktivnostih. Vzrok je najverjetneje travma med gibanjem rame nad višino glave (meti, udarci) ali pri kombinaciji padca na roko in zdrsa. Pride pa lahko tudi do spontanih izpahov rame, kadar so mišice, vezi in ligamenti šibki. Največkrat se pojavi izpadh na sprednjem delu, včasih pa so še prisotni zlomi. Pogosto je posledica izpaha tudi poškodba rotatorne manšete. Izpahi se ob nepravilnem zdravljenju in vzdrževanju stanja lahko ponavljajo, kar na dolgi rok povzroča artrozo sklepa.
Utesnitveni sindrom ramena
Pojavi se ob stiku mehkih struktur (narastišča mišic, tetiva mišice supraspinatus, burza in sklepna ovojnica) v prostoru med glavo nadlahtnice in akromionom. Utesni se tetiva mišice supraspinatus ob burzo ali tetivo dolge glave bicepsa. Vzrok je mišično nesorazmerje moči in slaba telesna drža. Največkrat gre za šibkost mišic supraspinatus in infraspinatus ter premočno mišico delotoideus, ki premakne glavo nadlahtnice proti akromionu. To privede do omejene gibljivosti in večjega trenja med strukturami. Trenje povzroči vnetje in bolečino.
Značilna je topa in obstojna bolečina, ki je močnejša ponoči in se širi po vrtu in po roki navzdol. Omejena je gibljivost, mišična moč je šibka, sklep lahko poka ali pa je boleč samo pri enem gibu.
Diagnozo potrdijo klinični testi, magnetna resonanca in ultrazvok.
V začetku fizioterapije izvajamo manualne tehnike ob instrumentalni podpori, da povečamo gibljivost rame in zmanjšamo pritisk v prostoru. Nadaljujemo z vadbo za izboljšanje telesne drže ter odpravo mišičnih nesorazmerij z uporabo specialnih vaj. Z njimi okrepimo oslabljene mišice in raztegnemo skrajšane ter naučimo pravilno gibanje lopatice.
Sindrom zamrzjene rame
Sindrom zamrznjene rame ali adhezivni kapsulitis je skupek simptomov v ramenskem sklepu. Pokaže se kot okorelost, bolečina in omejen obseg gibanja. Nastane lahko zaradi prekomerne obremenitve, daljše imobilizacije ali kot posledica sladkorne bolezni, kapi in obolenj ščitnice.
Sindrom se pojavlja postopno in počasi, rehabilitacija pa je temu enaka. Bolečina se postopno povečuje, zmanjša se obseg gibanja in tako otežuje izvedbo vsakdanjih opravil. Najbolj je prizadeta zunanja rotacija in odmik rame, pri nepravilnem zdravljenju pa se stanje lahko še poslabša.
Bolečina je najprej prisotna samo v mirovanju in v končnih položajih giba. Nato bolečina popusti in privede do izgube kontrole nad gibanjem in obsegu giba v ramenskem sklepu.
Rentgensko slikanje in magnetna resonanca izključita možnost ostalih obolenj in poškodb, pregled pa je kliničen.
Najbolj učinkovite so specialne vaje. Na začetku se je potrebno izogibati bolečim gibom in okrepiti gibe, ki ne povzročajo bolečin. Od uporabi instrumentalne terapije se tkivo aktivira in segreje, gibanje pa še dodatno pospeši regeneracijo.
Poškodbe kit rotatorne manšete
So pogost vzrok bolečin v ramenskem sklepu, največkrat zaradi slabe moči mišic, degeneracije, preobremenitve ali kot posledica padcev, udarcev in mišičnega nesorazmerja moči.
Največkrat se poškoduje mišica supraspinatus, prepoznamo pa jo kot bolečino, ki se spreminja po lokaciji in intenzivnosti, spremlja pa jo šibkost v smeri, ki ga izvaja poškodovana mišica. Boleča je tudi zunanja površina nadlahtnice, predvsem pri izvedbi gibov nad glavo. Zmanjšan je obseg giba, bolečina pa je prisotna lahko tudi ponoči.
Rentgensko slikanje preveri, ali je prisotna tudi kakšna kostna poškodba, magnetna resonanca preveri notranjost sklepa, ultrazvok pa prikaže področja vnetij in natrganin. V nekaterih primerih je potrebna tudi CT ali MR artrografija.
Zdravljenje je večinoma konzervativno po postopku počitka, odprave vnetja ter postopno fizioterapevtsko vadbo, ki okrepi prizadete gibe in zmanjša mišično nesorazmerje moči. Operacija je potrebna pri popolnem pretrganju tetiv rotatorne manšete za mlajše ljudi.
Nestabilnost ramenskega sklepa
Nestabilnost rame pacient opazi kot nezmožnost ohranjanja nadlahtnice v sklepni špranji lopatice med gibanjem. Nastane ob poškodbah stabilizatorjev rame pri šibkih, degeneriranih ali poškodovanih mišicah rotatorne manšete. Njen vzrok za nastanek pa je lahko tudi travmatska raztrganina ali nateg ligamentov.
Pacient občuti nestabilnost tako v ramenskem sklepu kot v lopatici, spremenjeno pa ju tudi njuno gibanje in drsenje. Povečano je tveganje za izpah rame in ob neustrezni krepitvi mišic rotatorne manšete se tveganje za ponavljanje izpahov še dodatno okrepi.
Zdravnik bo preveril mišično moč, obseg gibov in zgodovino možnih poškodb rame. Magnetna resonanca in CT izločita možnost ostalih poškodb sklepa.
Zdravljenje je sprva konzervativno s fizikalno terapijo za okrepitev šibkih mišic ter pospeševanje zdravljenja z uporabo laserja ali TECAR terapije. Specialna vadba opravlja še mišična nesorazmerja in nauči pravilno gibanje lopatice pri gibanju rame. Če se izpahi ponavljajo, se uporabi kirurška metoda.
Poškodba supraspinatusa
Tetiva mišice supraspinatus je v rotatorni manšeti najbolj podvržena poškodbam. Njena naloga je, da opravlja gib odročenja in pomaga pri dvigu roke nad glavo. Je glavna za stabilnost ramenskega sklepa pri večkratnih dvigih roke nad glavo (meti, prsno plavanje, serviranje pri odbojki…).
Najprej se pojavi omejitev giba nad glavo ter bolečina v odročenju. Pri dovolj veliki enkratni sili pa lahko privede tudi do popolne raztrganine tetive. Pri športnikih je ponavadi razlog preobremenitev, ki povzroča udarce, vnetja ali uporaba eksplozivnih gibov.
Magnetna resonanca lahko ne da jasnih slik sprememb v sklepu, zato je najbolj zanesljiva metoda sam klinični pregled.
Fizioterapevt najprej sanira vnetje ter pospeši celjenje v začetku obravnave z uporabo točno določenih vaj. Najprej izvedba poteka v smereh pod višino oči, nato postopno sledi še obravnava gibov nad višino oči in glave. Popoln obseg giba dosežemo z vadbo mobilnosti, krepitvijo šibkejših mišic, raztezanjem skarjšanih mišic in dodatno stabilizacijo sklepa. Če se mišica ne odzove na konzervativno zdravljenje, je potreben operativni poseg.
Poškodba ac sklepa
Gre za sklep pod ključnico in lopatico, ki je aktiven pri dvigovalnih gibih. Stabilnost mu omogoča več ligamentov in vezi. Poškodbe se pojavijo pri padcu na ramo, kjer je roka ob telesu ali pred telesom (smučanje, vožnja s kolesom, motorjem ali skirojem…).
Sklep je navzven vidno spremenjen, ob dotiku sta boleči rama ali roka. Vidna je lahko udarnina, oteklina ali modrica na rami, gibljivost pa je omejena, Pacient občuti šibkost v rami in sliši pokanje v sklepu, ko premika ramo.
Diagnoza je določena ob manualnem pregledu, magnetna resonanca pa izključi možnost, da je prišlo tudi do razgradnje kostnega dela ključnice.
Nižje stopnje poškodbe obravnavamo konzervativno od zelo učinkoviti fizioterapiji, kjer s pomočjo laserja in TECAR terapije zmanjšamo bolečino in vnetno stanje, vadba pa stabilizira sklep. Če je obrabljen še sklep, se uporabi injekcija blokade za odpravo bolečine. Operacija je potrebna v primeru višjih stopenj poškodbe.
Slap lezija
Gre za poškodbo zgornjega dela labruma (sklepne čašice) rame. Labrum je vezivno-hrustančno tkivo, ki ima nalogo, da poveča sklepno površino med nadlahtnico in lopatico ter pomaga pri stabilnosti sklepa. Nanj se narašča tetiva dolge glave bicepsa in deluje kot stabilizator rame na sprednji strani. Pri poškodbi tetiva bicepsa poškoduje labrum, kar imenujemo SLAP lezija. Najpogostejši vzrok so ponavljajoči gibi nad glavo (rokomet, tenis, odbojka…), padci na iztegnjeno roko ali direktno na ramo ter direktni udarci v ramo.
Bolečina je topa in pacient jo težko določi v notranjosti sklepa. Bolj se izraža na sprednjem delu rame, pojavi pa še šele daljši čas po nastanku poškodbe. Pacient lahko začuti preskok, med gibanjem pa se sliši pokanje in škrtanje sklepa. Zmanjša se gibljivost sklepa, mišice pa oslabijo.
Klinični testi potrdijo prisotnost slap lezije na kliničnem pregledu, magnetna resonanca pa potrdi diagnozo.
V prvih treh mesecih po poškodbi se najprej opravi konzervativno zdravljenje, da se zmanjša bolečina in vnetje, rami pa se povrne gibljivost in okrepi oblopatične in ramenske mišice. Prav tako posebne stabilizacijske vaje izboljšajo aktivno in pasivno stabilnost ramenskega sklepa. Če se stanje po treh mesecih ne popravi, se svetuje operacija, ki je ponavadi artroskopska.
Kalcinacija rame
Gre za nabiranje kalcijevih kristalov v slabo prekrvavljeni tetivi. Tveganje za nastanek kalcinacij povišajo sladkorna bolezen, predhodna poškodba katerega koli dela rame, nepravilna telesna drža in daljša imobilizacija po poškodbi rame. Kalcinacija je lahko degenerativna (značilna za starejše ljudi kot posledica izgube kolagenskih vlaken in nastanka mikropoškodb) ali reaktivna (posledica poškodb, težav s ščitnico ali drugimi prej naštetimi dejavniki).
V primeru, da se kalcinacija ne zdravi ustrezno, lahko privede do sindroma zamrznjene rame.
Mirovanje in negibanje rame povečata bolečino, močna je tudi bolečina ponoči, še posebno, če pacient leži na prizadeti rami. Bolečina je ostra, najbolj omejeno pa gibanje roke nad glavo. Pacienti raje stojijo kot ležijo.
Bolečina je prisotna na sprednjem in zadnjem delu rame, seva pa v nadlaht ali celo čez komolec v zapestje.
Najbolj zanesljiv je ultrazvok, ki določi lego in velikost kristalov.
Največkrat je zdravljenje konzervativno, v redkih primerih pa tudi kirurško. Najuspešnejša metoda so udarni valovi ob aktivni mobilizaciji in krepitvi rotatorne manšete. Uporaba TECAR terapije in laserja pa delujeta še protibolečinsko. V zadnji fazi se uporablja še krepitev moči pri potiskih in potegih nad glavo, da v največji meri zmanjšamo možnost ponovitev kalcinacije.
STOPITE V STIK
Naročite se na terapijo
Naša ekipa je tukaj za vas! Skupaj bomo poiskali
najboljšo rešitev za vaše zdravje in dobro počutje.
Imate vprašanje ali pa bi se radi naročili?
Izpolnite spodnji obrazec in eden izmed članov
naše ekipe vas bo kmalu kontaktiral.